Režiser: Jan Cvitkovič
Produkcijska hiša: Perfo d.o.o.
Gradnikovi so prijetna, harmonična, dobro stoječa slovenska družina. Marko (48) je profesor filozofije na srednji šoli. Med dijaki je priljubljen, njegova predavanja so vedno zanimiva, drugačna, kreativna. Dunja je lepa ženska (37), diplomirala je kemijo in je zaposlena v razvojnem oddelku v tovarni. Z Markotom sta v ljubečem odnosu. Njun sin Taras (12) je inteligenten, malo samosvoj, a prijeten dečko. Njegova ljubezen je judo (včasih je judo treniral tudi Marko), je na pragu vstopa v slovensko reprezentanco. Hčerka Mala (8) je simpatična, drzna punčka. Njihovo življenje je lepo in mirno.
Po eni od učnih ur se Markotu nepričakovano izpove dijakinja Verena, ki pade na kolena in ga zagrabi za pas. Prizor opazi nekaj učencev, posledično pa Marko izgubi službo zaradi spolnega nadlegovanja. V naslednjem koraku izgubi službo tudi Dunja.
Družinica nekako živi naprej, medtem ko starša zaman iščeta novo službo in prihranki kopnijo. Najprej se spopadata s padanjem iz realnosti (kupi neplačanih položnic, odklop interneta, neplačana šolska hrana za otroka, rubež avta, odklop elektrike, rubež v stanovanju, kjer poberejo vse, kar je vredno …). Potolče ju tudi absurd državne pomoči socialno ogroženim. Že sam obisk socialne službe je dodaten udarec za samospoštovanje, tam pa ugotovita, da do socialne pomoči nista upravičena, ker zakon določa, da se šteje dohodek izpred dveh let in ne zdajšnji. Iz istega razloga niso upravičeni niti do otroškega dodatka, in ker ni dodatka, tudi ni socialne podpore, in ker ni socialne podpore, ni niti subvencionirane prehrane v šoli.
Tretja linija pa je posledica prvih dveh, in sicer »razčlovečenje« zaradi pritiskov, zaradi nezmožnosti, da bi lahko normalno živeli naprej. Odnos med Markom in Dunjo je na ogromnih preizkušnji. Na vrata trka revščina vezi znotraj družinice začnejo počasi popuščati, ljubezen med Dunjo in Markom pa se kljub trudu krha.
Taras ne more več obiskovat juda, hkrati pa začne prevzemati nase odgovornost. Bolj kot Marko zaradi nemoči in tudi vse močnejšega potapljanja v alkohol izgublja avtoriteto in zaupanje znotraj družine, bolj stopa Taras v proaktivno vlogo skrbnika. Marko vse več pije in situacija je še težja, ko prvič v življenju Dunjo tudi udari. Na tej točki se Dunja zlomi in zateče k bivšemu šefu. Ob večerih začne odhajat od doma z izgovorom, da daje inštrukcije, vendar dejansko odhaja k šefu tako zaradi osebne tolažbe, kot zaradi denarja, s katerim hrani družino. Kmalu rubežniki iz stanovanja odnesejo skoraj vse. Marku se v lokalu kjer popiva ponudi priložnost za delo v vlogi izterjevalca - zdaj je v vlogi rubežnika tudi sam.
Mala ob svečah na papir nariše njihovo družino. Ko ji Taras pomaga s pisanjem datuma, ugotovita, da ima Dunja rojstni dan. Skupaj gresta v picerijo, kjer na skrivaj s krožnikov pobirata ostanke kosov pic. Na ta način sestavita veliko družinsko pico.
S tem darilom presenetita starša ob njunem prihodu domov. Starša sta šokirana in ganjena. Dunja in Marko se zjočeta, otroka pa ju objameta in tolažita. Pride do totalnega emotivnega preboja, v Marku se nekaj prelomi.
Foto: arhiv producenta
