Režija: Boris Jurjaševič
Vlado Rojc, moški star okrog 60 let, je nekoč kot bančni varnostnik preprečil rop banke. Pri tem ga je bančni ropar ustrelil v nogo. Od takrat dalje šepa na desno nogo. Za hrabro dejanje je bil Vlado pohvaljen.
Danes je Vlado invalidsko upokojen. Živi v kletnem stanovanju, kjer mu delata družbo dve pritepeni mački. Redno mu zmanjkuje hrane, kurjave, nima denarja za plačilo položnic, pa vendar ohranja svojo človečnost.
V trgovini kupuje hrano po akcijskih cenah ali hrano, ki ji je potekel rok trajanja. Čeprav je pri vsakodnevnih nakupih karseda skromen in varčen, se bo na ulici vedno usmilil berača.
Ko se sprehaja po mestu, se vsakič napoti do banke, v kateri je bil zaposlen. Skozi stekleno steno z nostalgijo opazuje dogajanje v banki, še posebej pa bančnega varnostnika pri delu.
Redno se ustavi tudi pred izložbo nepremičninske agencije in sanjari ob razstavljenih fotografijah varovanih stanovanj v domu za starejše.
Nekega dne, ko v mestnem parku pobira dračje za kurjavo, najde na klopi časopis, ki ga je nekdo pozabil. Po skromnem kosilu prelista časopis in njegovo pozornost pritegne članek o otvoritvi najmodernejšega slovenskega zapora. V članku piše, da gre za luksuzni zapor s klimo, fitnesom, knjižnico in videoteko. Nekatere celice imajo celo pogled na morje. Dan bivanja v zaporu stane državo toliko, kot prenočitev v hotelu s štirimi zvezdicami.
Naslednji dan se odpravi v mesto. Napoti se v banko v kateri je delal. Pred bančnim okencem si natakne na nos sončna očala, na glavo pa povezne kapo. Bančni uslužbenki izroči vrečko in listek z napisom: »To je rop! Denar dajte v vrečko! Brez neumnosti, imam pištolo!« Bančna uslužbenka misli da gre za šalo. Ko Vlado zares izvleče iz žepa pištolo, uslužbenka sproži alarm. Bančni varnostnik se zdrzne in se požene proti njemu. Vlado se obrne in ga brez opozorila ustreli v nogo, da ta pade po tleh.
Vladu so se izpolnile sanje. Izza zamreženega okna luksuznega zapora zadovoljno opazuje sončni zahod nad morjem ter posluša oddaljeno šumenje morja, krike galebov in piske ladijskih siren.
(Kot zanimivost s snemanja je producent izjavil: "Niti ena slovenska banka ni dovolila snemanja v svojh prostorih".)